Psalms 88

88. Poglavje

1{Pesem in psalm sinov Korahovih. Načelniku godbe; na mahalat leanot. Pouk Hemana Ezrahovca.} O Gospod, Bog zveličanja mojega, po dnevi kličem in po noči pred teboj. 2Pred obličje tvoje pridi molitev moja, nagni uho svoje k mojemu vpitju. 3Kajti nasičena je z nadlogami duša moja in življenje moje je dospelo do kraja mrtvih. 4Štejejo me med tiste, ki se pogrezajo v jamo; podoben sem možu, ki mu je minila življenja moč. 5Med mrtvimi sem zapuščen kakor pobiti, ležeči v grobu, ki se jih ne spominjaš več, ker so ločeni od tvoje roke. 6Položil si me v jamo najglobočjo, v kraje temne, v globočine. 7Trdo me tlači jeza tvoja in vse valove svoje zaganjaš v me. (Sela.) 8Oddalil si od mene znance moje, storil si me njim v najhujšo gnusobo; zajet sem, in pobegniti ne morem. 9Oko moje mrli od bede; kličem te, Gospod, vsak dan, k tebi razpenjam roke svoje. 10Boš li na mrtvih delal čudeže? Ali mrtvi vstajajo, da bi te slavili? (Sela.) 11Ali naj bi se v grobu oznanjala milost tvoja, zvestoba tvoja v kraju pogube? 12Ali se mar v temini spoznajo čuda tvoja in pravičnost tvoja v pozabljenja deželi? 13Jaz pa vpijem, Gospod, k tebi, že zjutraj ti hiti naproti molitev moja. 14Zakaj zametaš dušo mojo, o Gospod, skrivaš mi obličje svoje? 15Siromak sem in blizu smrti od mladosti svoje, strahove tvoje prenašam in sem izbegan. 16Jeze tvoje žar gre čezme, strahote tvoje me uničujejo; 17obdajajo me kakor vode ves dan, obstopajo me vse skupaj. 18Oddalil si od mene prijatelja in tovariša, temine so mi znanci edini.
Copyright information for SloChraska